Poljub, ki me zbudi...

Tako pa je zimska idila. Kako je lepo zunaj. Prav pravljično s pobeljenimi strehami. Nežno samo so posipane s snežinkami.

Danes pa je dan za akcijo. Neke stvari so se nakopičile, ki jih je treba urediti. In to je dobro. Sproti je najboljše. Vem. Potem je kar lažje.

Kako rada se igram z otroci! Nečak in nečakinja imata tako igrivost v očeh. Lepo je preživljati čas skupaj.

Zanima me, kakšna sem bila jaz kot majhna punčka? Vem, da sem se tudi rada igrala. Vse mogoče. Vedno sem imela dovolj domišljije za norije. Saj ni bilo nič takega. Samo dolgčas pa ni bil nikoli. Imela sem še okrepitev, za vsak slučaj, če bi meni zmanjkalo idej. Sestro in dva bratranca. Ves čas smo preživeli zunaj. Ne glede ali je bilo poletje ali zima. Še raje smo imeli sneg, ker smo vedno odkrivali nove strmine s sanmi. To pa je bila hitrost.

Kako pa zdaj kaj moje raziskovanje? Kako kaj moje igranje? Kako kaj moja radovednost? Kako kaj moje zanimanje za srčnost in srečnost in vse ostale nagajivosti? Sem mogoče dala to spati kot Trnuljčico? Čas je za poljub, ki me zbudi iz večnega spanja. Prednost pa je, da ne rabim čakati princa! Samo sledim svojim zanimanjem. Sledi svojemu sijaju, kot je rekel Joseph Campbel.

Ljubek sijoč dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Sledisvojemu srcu... Sara Bareilles - Brave  (https://www.youtube.com/watch?v=QUQsqBqxoR4)