Huh, kako pestro je življenje. Izzivi so. Ali pa »zanimive situacije«, bolje rečeno.
Nekje sem prebrala, da je naredila toliko napak, kot je le bilo
možno! Bila sem tako presenečena! Saj ni napak! V resnici je vse učni proces!
Je moj ego manj napihnjen, če naredim kakšno napako (beri – grem
skozi učni uspeh – uspeno – ker se učim sproti (beri: nisem zaprta v omari in
kot normalno človeško bitje hodim naokoli – kdaj celo zapustim dom…))?
Je ranjena moja slika pridne deklice (beri: naučene podobe ali
vloge, da smo bolj obvladljive ali vodljive za namene drugih (ne več - upam))?!
Je zrušena moja podoba popolnosti, ubogljivosti in sploh tega da
želim biti dobra (beri: taki in ostali nesmisli, da se naprezamo preko sebe –
namesto, da bi bili pristni)?
Vse to so samo slike, ki grejo mimo. Kot pokrajine mimo katerih
pelje vlak. Lahko so razgibane, puste, gozdnate, ob poteh in cestah, mimo
potokov, zaraščene, skalnate, prepadne, gričaste. Ampak nič od tega ni zares
moje. ostanejo podobe, kot moj zaklad srca. Večne. V resnici pa je pomemben mir
v sebi, ki ga čutim. To je stalnica. Vse ostalo so samo iztirjeni vlaki, ki me
želijo potegniti s sabo v kaos, dramo in nered.
Zdaj se zavedam tega in lahko rečem ne. Tudi, če so se mi kdaj
drame zdele zanimive, sploh, ko se je odvijal že tisoč in prvi del, jim zdaj
lahko rečem ne. To je svobodna volja. Moja svobodna volja. Veljajo Univerzalni
zakoni. Za vse. Čas je, da se jih spoštuje.
Uživaj ta čaroben dan!
Sledi lepoti svojega srca! Izjemna si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar