Kako hitro se prilagodim, da mi je kar boleče! Takoj bi zapustila sebe in to, kaj si resnično želim!
Zdaj pa se lahko imam bolj rada in spet naredim drugače.
Je pa bilo zanimivo, da sem se naučila nekaj dragocenega. Če
dajem neiskrenost, to tudi dobivam. Karma se je pospešila. Če sama prikrivam
pomembne informacije, je meni nekaj prikrito. Še dobro, da sem se hitro
naučila. Me zanima, kdaj bo naslednji preizkus, saj sem prvega padla! Vesolje
mi bo sigurno poslalo drugega, ali enakega, v drugi preobleki. Se ga že
veselim!
Nikoli pa nisem zares končala. Vedno ustvarjam. Tudi, ko si
mislim, da ne, ustvarjam eno in isto. Vedno znova. Lahko se odobtičim, tako da
se poslušam.
Me kliče narava? Me kličejo jagode, da jih osvobodim iz plevela?
Ali rože ne morejo več dihati? Kako plemenito delo! Osvobajam rastline. S tem
pa je največje delo opravljeno zame, saj se osvobajam starih vzorcev. Pomikam
se naprej. Če tudi so samo jagode ali rože. Stik z zemljo je dragocen. Zdravi
me. Če tudi je samo gredica, majhna in čudovita. Ko urejam zunanjost, urejam
notranjost. In obratno. Bolj kot sem v sebi mirna, bolj ustvarjam mir okoli
sebe.
Delam neumnosti. Tudi. Seveda. Da je bolj zanimivo. Me pa angeli
vedno čuvajo, in jih imam rada. Hvaležna sem jim. Tako hitro me vodijo do
rešitve.
Uspevaj danes kot opleta gredica rož ali jagod. Dihaj. Cveti.
Osvobodi se!
Ljubek dan!
Ti si srečna našega planeta. Bolj kot si srečna, bolj smo mi vsi
srečni. Ustvarjaj. To je dragoceno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar