.jpg)
Igrala sem vlogo, kar dobro, no ampak vseeno po svojih najboljših
močeh. Dogajale so se konstantno sovražne akcije in spotikanja, sabotaže in zasmehovanje.
Vse to sem prenašala kot tisočletni kip z rahlim nasmeškom na ustih – dobro in
z ljubeznijo vklesanim! Ne glede na vse okrušitve, udarce, sem dobro igrala svojo
vlogo!
Že skozi sem slutila, da nekaj ni vredu. Vedno je kljub sladkostim
in vloženemu trudu ostajal grenak priokus nečesa neotipljivega. Lepo sem to tlačila
v sebi. Mogoče, no kar sigurno sem prevzemala krivdo za vse to. Sigurno je z mano
kaj narobe! Napaka! Moji občutki so bili pravi! Že vseskozi!
Zdaj pa mi je očitno sovraštvo tako odprlo oči, da si tega ne
želim več zanikati! Niti si ne morem! Niti rožnata očala to več ne prikrivajo!
Zdaj pa imam dovolj! Dovolj imam neumnosti! Zaključeno je! Dovolj!
Kljub temu, da ne verjamem, da je sovraštvo namerno – oseba pač
ne more odpreti srca ljubezni (pa saj ga ne rabi, če ne želi), vseeno ne bom več
tkala bližine z njo. Zakaj bi se izpostavljala radioaktivnem sevanju, če mi škodi?!
Vsaj toliko se imam rada!
Lahko sem sočutna, lahko odpustim, lahko sprejmem, da pač je
kot je… ne rabim pa več prenašati neumnosti! Zdaj pa mi je dovolj!
Kje v svojem življenju čutiš niti prepletene s temninami, pa
si še mogoče zanikaš? S kom pa bi rada tkala pristne odnose? Bodi iskrena do sebe.
Srce govori resnico!
Ljubek srčkan vesel dragocen neprecenljiv celovit zabaven mogočen
kreativen hvaležen dan!
Blagost pomikanja naprej postaja otipljiva. Ustvarimo si čaroben
dan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar