Včasih se mi zdi, da sem prišla v brezvetrje. Nič me prav ne potegne v katero določeno smer. Vse nekako umirjeno utečeno. Dnevi so podobni drug drugemu. Povezujem se še malo bolj svojo notranjo naravo in sem še malo bolj pristna. Potem pa se nekaj prebudi v meni, potem pa se nekaj čisto rahlo zaziblje, ali se me dotakne in potem se začne spet dogajati.
Toliko vzorcev razčiščujem sebi. Danes
sploh ne vem, kje naj začnem in kako se naj lotim dneva – ampak zaupam. Če me
vodi srce, me vodi prav. Če me vodi ljubezen, me vodi prav. Zaupam pa, da je v moje
dobro! Ne glede na to, kaj vse si še želim izboljšati na sebi, sem že zdaj
dobra. Zaupam, da sem že bila ustvarjena kot ljubezen, zdaj pa temu samo
dopustim, da sije skozi mene.
Kje lahko začnem iskati poti do svojega
zaklada srca? Oziroma do svojih zakladov srca…
Začela bom z majhnimi stvarmi. Kot je
sprehod. Slikanje. Uživanje ob branju knjige. Ob poslušanju dobre glasbe. To me
vedno prebudi in navdihne, da si dovolim biti še bolj srečna in radostna.
Kaj pa so tvoji zakladi?
Kako se ti vrneš v center svojega srca?
Kako ti izražaš to svojo notranjo moč
ljubezni?
Danes je dan, da se imaš še malo bolj
rada.
Ljubek, srčen, srečen, igriv, radosten dan!
🌷 P.S.: Sledi svojemu srcu! Čudovita si že zdaj! Zdaj
pa si zares prisluhni in bodi to, kdo si! Lepa si že zdaj – zares.
Ni komentarjev:
Objavite komentar