Kdo je že to rekel, da če misliš,
da zmoreš, imaš prav. In če misliš, da ne zmoreš, imaš prav.
Tako je to!
Lahko zdaj nehamo s tečnarjenjem!
Zmorem – ne zmorem! Dobro!
Ali se lahko neham pomanjševati
in v vse dvomiti? Kaj me je lahko vsega ne strah? Kaj lahko nekaj naredim brez
tisoč strani analiz?
Lahko naredim nekaj samo zato,
ker čutim, da je v srcu prav. Moja duša ve.
Kaj lahko neham čakati ne vem
kake potrditve od ne vem koga?
Pa kdo me pozna boljše kot jaz?
zakaj bi zaupala nekomu, ker je avtoriteta in ker bi naj vedela ali vedel?
Tu sem, da poslušam svoje srce,
da se res povežem z njim. Potem pa mislim, da mi bo razkrito na tak način,
karkoli? Ali da bom dobila potrditev?!
Daj no, koga hecam?!!
Vse je samo odgovor in še bolj
izgovor. Odgovor, ne, ne rabim si zaupati, ker potem bom morala nekaj
spremeniti. In izgovor, saj tako vem, da ne bi uspelo, ker… kaj pa jaz vem, kaj!
Zdaj pa dovolj! Zmorem! Ti pa
tudi!
Ljubek sijoč dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Kaj sem rekla! Brez izgovorov!
Ali pa saj naj bodo izgovori, za kaj pa se da! Ker se sigurno da!
Ni komentarjev:
Objavite komentar