Nekaj me je prevzelo. Dopustila sme mislim drugih, da so pomembne bolj, kot bi si želela. Pa saj niso moje! Ne rabim jih!?! Mi to služi? Me to spodbuja k radostni rasti? Me to dela boljšo osebo? Kaj bi naredila Ljubezen? (To bi sigurno rekla Maja Debevc.) Je pa tudi iz Tečaja čudežev.
Vem, kaj bi naredila Ljubezen.
Zamahnila bi z roko! To! To je vse njihovo! Nič ni tvoje! Tvoje je toliko, kot si to vzameš k srcu! Ne rabiš biti dobra, ne rabiš biti normalna, ne rabiš biti v čredi!
Uh, pa še nekaj se je prikradlo noter! Nisem dovolj! Morala bi ne vem kaj in ne vem že kdaj! Potem bi mogoče bila normalna.
Veš nekje sem prebrala. Zdaj vem! Od Gale Darling! Kdaj bi bil najboljši čas, da posadimo drevo? Pred dvajsetimi leti. Zdaj pa je drugi najbolj čas!
Torej zdaj je najboljši čas za vse! Očitno tudi zato, ker pred dvajsetimi leti nisem sadila drevesa, kot si ga želim zdaj. Sadila sem v tuje grede kdo ve sploh kaj! Ampak saj je tudi to bilo koristno. Zdaj vsaj vem, kakšno drevo in kam bi ga rada posadila!
Ni pomembno, kaj si drugi misijo, ker so to njihove misli, njihov pogled, ki govori samo o njih samih. Zdaj pa lahko živim po svoje!
Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Zalivamo vsaj drevo, ki nam je všeč? Tisto, ki raste iz srca. To zalivajmo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar