Življenje je blagost. Nežen
opomin, da smo na pravi ali manj pravi poti. Vedno je prava pot, ker nas vedno
privede do tega, kar si želimo. Ali pa je opomnik, kar si ne želimo.
Kako kaj usklajenost misli, besed
in dejanj? Mislimo eno, delamo drugo, želimo in govorimo pa čisto drugo!
Čakaj! Ne zdaj tu posploševati!!!
Milim eno, delam drugo, govorim
četrto. Kje pa je tretje? No želim pa si tretje!
In kaj mi življenje odslikava?
Seveda čudovito čarobnost! seveda
mi jo! Še prej pa zmedenost. Kot ladja na morju malo sem, malo tja! Kaj zdaj, v
pristanišče ali proti otoku? Če bom "lutala" sem in tja, ne bom prišla ne v
pristanišče ne na otok.
Dobro. kompas imam. Srce naj me
vodi.
Saj vem. Srce. potem pa je tu
razum. Logično sklepanje in preračunljivost. Saj veš, da lahko poslušam svoje
srce, ampak kaj ne bi tako in tako in potem bi šli po bližnjici in ne vem, kaj
vse mi natvezi. Verjamem mu. Potem pa se vse ustavi. Ker se izgubi! Ali sploh
ni to to, kar sem si želela. Potem pa smo spet tam pristanišče ali otok!
Naj bo kompas srce. Tokrat bom
sledila smeri srca!
Ljubek sijoč pristen nagajiv dan!
Cmok!
P.S.: Rada se imam, se cenim in
spoštujem v vseh pogledih! Gremo dalje! Dajmo "gas"!
Ni komentarjev:
Objavite komentar