Kdo bo pa drugi mislil na mene, če ne jaz sama?
Kdo pa bo drugi polagal pozornost na moja doživljanja,
dojemanja, če ne jaz sama?
Sem za sebičnost. Vedno.
Kako sploh lahko kaj damo drugemu, če ne damo sebi? Če
nimamo kaj dati? Kako lahko s praznim srcem dajem?
Samo, ko sama sem lepota, ljubezen, povezanost s tem, kar je
dobro, kar je prav in je zame, potem imam komaj kaj dati. Tako je in točno
tako.
Prav uživam v tem, kdo sem. in v svoji sebičnosti. In to
vedno bolj. Mislim, da so kriva tudi leta. Zdaj si upam. Prej pa sem bila
kameleon. Me želiš modro, dobro, bom modra, mogoče bi rdečo danes, bom rdeča… v
sebi pa sem čutila praznino in jezo. Dozdevalo se mi je, da se samo jaz
prilagajam.
No, ampak to je mimo.
Preteklost me več ne rabi. Prihodnost pa me. Preteklost je
zaključena. V meni je utrdila, zdaj zares, da je dobro biti sebična, samosvoja.
To je ogenj pristnosti, ljubezni, ki mi daje smisel življenju.
Kdo pa bom, če ne jaz sama. Vsi ostali so že zasedeni. Po navdihu. Oscar Wilde je bil to!
Želim pa si jemati zgled po veličastnih, modrih, intuitivnih
ljudeh. To je moj navdih danes.
Cmok!
P.S.: Življenje je radost in polnost v vseh pogledih! Čutiš,
kako se sreča zgoščuje okoli tebe? To je pristnost in sebičnost! Najbolj pa
ljubezen do sebe!
Ni komentarjev:
Objavite komentar