Kaj če bi naredili vse, kar lahko! Vse kar je v naši moči!
Vse ostalo pa bi prepustili vesolju!? Univerzumu!
Točno tako lahko naredimo!
Kaj imamo danes za narediti?
Točno to tudi naredimo!
Pa še nekaj sem prebrala. Jutri je tukaj z namenom.
Ampak kaj pa moč danes?
Seveda smo tukaj z namenom!
To pa je pristno zadovoljujoče polno bogato življenje.
In to mislim polno izkušenj. Duša uživa v tem! Mi pa tudi!
Saj malo!
Joj, nekaj ti moram zaupati!
Imela sem pesniški večer. In tako lepo sem napisala, kaj je
namen mojih pesmi. Mislim, da je to misija mojega življenja. Samo malo, da
najdem, bom delila.
No, pa še to! Super je bilo!
Zakaj pišem pesmi?
Včasih
pišem, ker sem polna navdušenja, kako je življenje čarobno. In kar ne morem, da
bi spustila to lepoto mimo mene.
Včasih
pa pišem, ker je pisanje kot tuš – katarzično. Opišem temo, se nasmejim, zakaj
se mi je sploh zdela tako temna in grem naprej. Pomirjena.
Kaj je sporočilo mojih pesmi?
Kljub temi, jo lahko mi sami
razredčimo, samo s tem, da opazimo lepoto, če tudi smo v jami. In minilo bo.
Sreča je roža, ki raste od znotraj, v srcu. Pesmi pišem, ker odkrivam s tem svet v
sebi, ki je nežen, kot tok reke ali silen kot slap. Tu pa se ustavim in sem,
prepletam občutenja dotikov dneva v pesmi.
Tako, zdaj pa sem tukaj. In to je dobro. ker lahko grem
naprej. In jutri je nov dan! mogoče pa je zato tako pomemben, ker je svež. Ampak
ne bom čakala na jutri. Že danes je svež dan, ki diši po ljubezni, poljubih,
srčnosti, čistem izrazu tega, kdo sem!
Uživajte!
Ljubek prisčkano skuštran pocukran dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista pustolovščina ali nič!
Ni komentarjev:
Objavite komentar