To pa bi bilo!

Kako se stvari izjemno zanimivo odvijajo! Pa to je noro! ali noro dobro! saj ne vem! Ampak vedno je lahko noro dobro, če tako naredim!

Potem pa se sprašujem, kaj pa jaz sploh delam? Kaj ni moje delo, da sem uglašena s svojo dušo? Da sem na isti frekvenci!? In ta frekvenca je visoko. Vsi smo kot radiji, samo sprejemamo signale. Smo vsaj malo odprti za božansko? Za srečo? Za vse lepo, kar se pretaka skozi nas? za vse, kar se želi pretekati skozi nas?!

Čutim, da mi je kar težko biti v tišini, delati nič. Ali gledam kaj navdihujočega, ali ustvarjam ali karkoli, kuham, zraven poslušam nekaj, kar me dviguje. Kaj pa tišina? Kaj pa prostor, da se lahko naravnam? Kaj pa narava?

Mislim, da si bom dala več tega razkošja v svoje lepo življenje. Zdaj!

Cenim, da se spoznavam. Cenim, da si dovoljujem biti bolj in bolj pristna.

Danes je dan, ko sem lahko še bolj.

Moja naloga je samo, da sem srečna. To je to! in srečna sem, ko sem v sozvočju s svojo dušo. Kaj pa je moj kompas? Dobro ali slabo počutje.

Dobro – to! Na pravi poti sem!

Slabo – to! Signal, da se popravim, preusmerim na nekaj, kar mi vliva in daje veselje.

Kaj pa je to? kaj je moja čarobna škatla? Sigurno ne bom potegnila ven zajca kot čarovnik. Imam pa lahko nekaj stvari noter. Napisanih na listke.

Sprehod.

Ples.

Slikanje.

Povabim se na kavo.

Kaj pa čajnica? Tam že nekaj časa nisem bila!? To pa bi bilo! Hej, res imam lepo popolno sijajno življenje!

Kaj bi še bilo v magični škatli?

Pisanje. Po pisanju sem vedno dvignjena k miru, k ljubezni, k radosti, k zabavnosti.

Skuham si kaj dobrega. Ali spečem? Kaj če bi končno uporabila tisti recept za čokoladne piškote? Seveda!

Ljubek pristen sijoč srčkan super dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vse je čarobno!