Neskončna ljubezen!

Da! Da! December je! kako pa me to vedno razveseli! Saj vem, toliko se potroši po nepotrebnem in se tudi zavrže po nepotrebnem! Ampak! To je splošen čas veselja! Ne reče se mu brezveze veseli december!

Kaj pa če bi bil vesel januar! Pa saj je! Praznujemo rojstne dneve!

Pa veseli februar! Praznujemo, ker je februar! To je dovolj!

Pa zakaj bi si sploh morali izmišljevati razloge za veselje?

Če je ta dane vesel in srečen, potem bo tako tudi leto! Še prej pa mesec! In na koncu bo tako naše življenje!

Sploh pa ni važno, kaj bo!

Važno je, kar je!

In če ni zdaj veselo, potem tudi ne bo!

Nisem vedeževalka! Ampak, če zdaj ne znamo najti razlog za veselje, ga potem tudi, ko naj bi bili dozdevno veseli, ne bomo našli. Vedno lahko najdemo ali zaželeno ali nezaželeno!

Dovolj pridige!

Lista opravkov se tako nikoli ne zmanjša! Vedno še je kaj! Ampak znamo dati pauzo. Stop! Premor vmes! Ti premori štejejo!

Pa če je to samo vdih ali izdih! Pa če je to samo nasmeh! Kako bogastvo je to! pa če je to žarek sonca! Pikica! Samo ko opazim kaj lepega, je že dan drugačen!

Zdaj pa je tako čas za užitek! Ker je moj čas za kavico! Kaj je to sploh treba razlagati?!

Kavica!

Jaz!

Neskončna ljubezen!

Pisanje!

Ljubezen do zvezd in nazaj!

Pač življenje je popolnost! In te drobne pauzice – premorčki vmes štejejo!

Prav mika me, da bi šla na planinsko kočo, ali še boljše, ob morje! Uživala tam! Brez interneta, brez spiska! Samo bila bi tam! Slikala! Pisala! Bila v trenutku!

Pa še ena malenkost je, ki mi dela dan še lepši! Prižgano imam svečko! Kako pa to poživi vse skupaj! Pravo veselje mi je! zdaj! ljubim te čudovite čarobne dneve! Lepo mi je! res! Če ti rečem! Življenje je čarobnost! In to zdaj!

Čutiš?!

Čutiš to lepoto!

Vsa je zate! Vse je zate! In vedno je vse zate! Če pa še ni videti tako, pa še ni konec! Ker na koncu je vedno in čisto vedno vse zate!

Ljubek srčkan sijoč unikatno lep pristen čuten dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Zaslužiš si le najboljše! Zaupaj, vse je zate! Vse! In vse je vse!