Seveda me misli želijo ponesti v preteklost ali prihodnost. Kaj
je bilo, je bilo! Zaključena celota. Zdaj gledam na vse z ljubeznijo. Vem! In ne
samo to, še celo smešno mi je! Res! Saj je bilo zabavno! S tega vidika zdaj!
no, celo noro zabavno! Zgodbice za umret od smeha!
No, saj jih spoštujem! Tudi! Ker sem zaradi njih zdaj tu,
kot sem.
Zato vsem iz preteklosti, hvala!
In vsem iz prihodnosti, hvala. Čudovita zgodba bo!
Ampak zdaj, samo zdaj, imam moč, da to življenje res čutim. Zdaj
sem v tem lepem trenutku. Imam to lepo telo. Imam to lepo prisotnost. Pozornost.
Kaj si res želim, da bi nezavedno spolzelo mimo mene? potem pa mine deset le,
pa sploh ne vemo prav, kdaj so minila.
Vsak trenutek je čaroben. Vsak. Samo prostor mu damo, ga ga
res čutimo! Vem!
In ustvarjam si te trenutke. Polnosti. Veselja. Radosti. In sploh,
da sem. Da čutim! Da vidim! Da voham! In da občutim to prisotnost. Kot bi se
trenutek ustavil! Danes čutim polnost tega, kdo sem. Rada sem jaz.
Ene dni mi je tako lahko narisati nasmeh na usta. Kar sama
mi lezejo v nasmeh, tudi ko pišem! In zdaj bom imela smejalne gubice! Pa kaj! Naj
jih bo čimveč. Kako sem preko tega, kako izgledam. Želim si izraziti svojo
notranjo lepoto. Zdaj! to mi je najpomembnejše!
Pomembna mi je pristnost. Lahko jo živim danes bolj! Zdaj pa
komaj čakam, ker imam seminar! In to dva dni. Oziroma poldne, ves dan in
zjutraj! Komaj čakam! Vse vam bom povedala, kako je bilo!
Ljubek iskren pristen sijoč srčkan vesel nasmejan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost. Čutiš ta čarobne prah v tem
trenutku?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar