To je – kot je!

Kaj ni zanimivo, da začnemo tukaj. Točno tukaj, kjer smo. Potem pa nas ponese v čarovnijo. Ne vemo, kje bomo pristali, če se bomo sploh kdaj umirili, ampak to je čar. Sploh pa ni vse v umiritvi. Ali pa tudi je. še bolj pa je v ravnovesju. Harmoniji.z navdušenjem delam, potem pa si vzamem čas za umiritev. Tako je!

In tukaj kot smo zdaj, točno tukaj moramo biti. To je zdaj naša predstava. Obsijani smo z žarometi. Kaj bomo naredili? Kaj si želimo narediti? Bomo poslušali svoje srce? bomo končno zaživeli po svoje? Si upamo!? Zdaj je naš čas.

Še prej pa sprejmimo, da smo tukaj kot smo.

Jaz sme zdaj v točki vmes. Ni več tako, kot je bilo, ni še to, kar si res želim. Ampak naredila bom najboljše iz tega. Delam najboljše iz tega. Zabavam se tudi v tem obdobju vmes. Lahko sem radost. Lahko sem lahkotnost. Lahko sem obilje. Lahko sem ljubezen. Lahko sem prijateljstvo. In tudi sem.

Takoj, ko sprejmem, kje sem zdaj, se moja energija dvigne. Zakaj bi se upirala nečemu, kot je? se upiram megli, se upiram dežju, se upiram soncu? Ne. To je – kot je. in dobro je! tako je tudi dobro, da je – kot je – v mojem življenju.

Ne rabim vedeti vsega, zakaj in kam me to vodi. Lahko pa sem srečna v tem trenutku. In to me lahko zdaj obogati. Lahko sem unikatna. Lahko sem pestrost. Lahko sem iskrenost. In to tudi sem.

Sprejemam vse. Tudi mojo preteklost! Kako noro bi se šele bilo temu upirati. Vse je dobro, ker me je pripeljalo do tega zdaj. in to zdaj sprejemam. Zdaj je moje. Ne samo sprejemam, plešem v tem lepem zdaj! plešem v tej čarobnosti. In ker vidim čarobnost, jo samo še bolj globoko doživljam.

Sprejemam! In samo to! uživam v zdaj!

Ljubek sijoč pristen navihano srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te poljubljna na lička s radostjo!