Sploh, ker sem začela kekse peči. No, domači prijatelj
verjetno niso keksi. Sem pa malo prilagodila recept. Dodala sem belo čokolado. Pa
še kokos. Tako, ker imam to rada. Drugi pa so taki lepi kruheki, razpokančki.
Masa za domačega prijatelja se ni hotela nekako skupaj
prijeti. Seveda, saj sem jo želela kar z mikserjem zmiksati. Pa nič! No, potem
pa sem zagrabila. Še prej sem za vsak slučaj poklicala prijateljico, če sem
pozabila mleko ali margarino noter dati. Če so kaj izpustili v mojem receptu,
naj še ona njenega preveri. Vse je bilo dobro. Vse.
No potem pa sem začela mesiti. Lepo je nastajalo! Zdaj pa še
je lepše, ko je pečeno! Še sem imela danes peko v načrtih. Mogoče zvezdice. Pa še
kaj bi lahko.
Všeč mi je to praznično vzdušje. Čutim, kako sem v toku
dobrega. V toku pozitivnega. Čutim, kako cvetim. Čutim, da sem tudi jaz
praznična.
Kaj če bi vsak dan delali, kar nas veseli, kar nam je v
navdušenje! Kaj če bi sledili svojim srčnim željam?! Kaj če bi sledili svojemu
sijaju, kot bi rekel Joseph Campbell?!
Potem bi vsak dan bil praznik!
Pa saj je lahko! Res! Lahko je!
Si upamo vzeti ta privilegij in živeti po svoje?
Kdaj pa, če ne danes? Kaj čakamo? Kaj sploh čakamo?
Prepričana sem, da ste že dobili milijon znakov za naprej,
milijon znamenj! Zdaj pa jih upoštevajmo! Res! Življenje je čarobnost. Življenje
je kreativnost. Življenje je lepota. V vseh pogledih.
Če nimate svetle zvezde, ki vam kaže v življenju, pa imate
srce.
Srce vedno ve.
Ne iščimo več odgovorov zunaj nas. vse je že v nas. zdaj!
Ljubek sijoč pristen srčkan srečen sončen dan!
Cmok!
Cmok!
Objem!
P.S.: Ves sijaj je že v tebi! Naj sije!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar