Ču ču!

Zdaj pa je že trikrat sobota! Kako je pa to pestro!

Na vlaku sem! domov! Bilo je tako lepo!

Spet sem bila v Celju. Žal prekratko! In spet sem zgrešila Almo! Spet bom morala iti! Želim si! Tako sem bila v prazničnem vzdušju, da sem komaj zdaj opazila, da sem jo pogrešala!

Sicer pa vsak izgovor je dober za potovanje! To pa me tako oživlja! Poživlja!

Lepo mi je!

V polnosti sem to, kdo sem. rada sem vse to, kdo sem!

Zakaj vedno to pišem?

Zdaj že tri dni?!

Ker si dopuščam to biti! Dopuščam si biti jaz jaz!

Pa kaj je tu za dopuščati?

Lahko pustim, da se življenje pretaka skozi mene. to pa je to!

In se pretaka!

Kako polno življenje imam! Res!

Zdaj se peljem z vlakom!

Čas je, da vodim svoje življenje. Čas je, da sem vodja svojega krdela neumornih misli, telesa in uma in občutij.

Lahko pa jim pustim po svoje. Lahko delajo po svoje. Lahko celo cvilijo po svoje, jaz pa delam, kar se meni zdi prav. Končno si dovoljujem poslušati svojo dušo. Zdaj!

Tako je!

Kaj pa je moje veselje? To naj vodi!

Lahko se upiram vsemu. Lahko se mečem po tleh! Ampak v smeri svojih sanj! Tako je! srce je danes moj kompas! Vedno!

Vedno bolj! In to je dovolj!

Zdaj pa lep dan, zame je večer! Zdaj pa bom samo uživala v vožnji! Res!

Ljubek sijoč pristen srčkan pocukrano srečen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Vodimo svoje življenje s srcem!