Hvala za to! Hvala za to Univerzum!

Kako naj sivine prevladajo!?

Težko!

Sploh če v sivinah vidim lepoto! Seveda je mrzlo zunaj! In seveda so sivine! Ampak! Kako je lepo! kot bi mi dalo vse to dovoljenje, da sem lahko v počasnem vzdušju, prestavi, gibih! Dnevi,ki kar rečejo, raztegni sedežno, vzami dobro knjigo in lenari. Seveda!

Včasih rabim odklop od vsega, vsega, tudi od tega, kar rada delam. Rada si napolnim baterije. Rada si nahranim dušo. In pogrešam naravo. Pogrešam, da nisem bolj in več zunaj. Saj je narava tudi pogled čez okno, ko vidim krošnje teh lepih dreves, četudi so gola…

Ampak, zakaj se ne bi vsega veselila? Kaj če bi se veselila vseh mojih neuspehov? Kaj če bi noro plesala tudi, ko ne uresničim nekaj, kar sem si želela? Verjetno bi samo dobro prišlo iz tega! In če tudi ne bi prišlo najbolj zaželeno, bi pa se vsaj jaz odlično počutila!

Lep čas je zdaj! in vedno sem za nore spremembe! Kaj če pa me to nosi k temu, kar pa si želim? Kaj je če je ta neuspeh, ali zanimiva situacija, nekaj, kar pa me vodi k temu, mojemu, srčnim željam, zaželenemu?

Kaj če samo jaz nimam pogleda, vpogleda v večjo sliko?

Kaj če je vse točno tako kot mora biti in je prav zame? Ne samo da je prav, kaj če je celo čudovito?

Kaj če je celo čarobno? Kaj če je to največji izraz Univerzuma do mene?

Dobro! dobro!

Hvala za to!

Hvala za to Univerzum!

Čas je očitno, da gledam na vse drugače! Skozi odraz, obraz ljubezni. Ljubezni. Tiste Ljubezni!

Kaj če bi se bolj zabavala ob vseh teh izkušnjah, ki jih zdaj pridobivam? Kaj če bi vse naredila malo bolj zabavno? Ščepec! In življenje bi bilo veliko bolj okusno!

Nič ni tako resno kot je videti!

Če pa je, pa ga lahko naredim malo manj resnega!!!

Najraje bi si danes za nalašč obula vsako različno nogavico! To pa bi bilo! Za začetek!

Ljubek srčkan norčavo dober slasten okusen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Živlejnje je čisto zate! Živi ga po svoje, moja draga, moj dragi! Danes!