Prav je, da nismo bili na isti vibraciji. Kaj pa, če smo bili?

Kaj pa to, ko sem bila namenjena na pot in sem telefon doma pozabila? No pa še nekaj. ni mi bilo za iti. To je bil samo izgovor, da nisem šla. Kako prija biti odkrit!

Res mi ni bilo. Pa saj lahko vse naredim od doma, kar sem mislila narediti doma. to je to! in bom naredila. Obljubim. Zakaj se počutim kot majhna deklica, ki bo skregana? Pa daj no! Saj je moje življenje. Jaz si ga ustvarjam po svoje. Jaz ga osrečujem. Sebe. No to je to!

Nisem se pripravljena počutiti slabo. In zdaj se že počutim boljše.

Kaj ni to zanimivo. Vse sem. kdo sem. to je to. potem pa pride vlak poznanih oseb, ki imajo momentum vsega, kdo so. Težo. Vlečejo v stare tirnice. Ampak ne!

Želim živeti po svoje!

Želim se uresničevati!

Želim se izpopolnjevati!

Želim biti to, kdo sem. Tudi v njihovi prisotnosti.

Kaj pa če jim samo dovolim biti, kdo so. Ostanem, dokler se še počutim dobro, potem pa odidem. Tako sem tudi naredila. Samo mogoče pol ure bolj pozno. Čas je kar minil.

Pa dobro! nisem pa vztrajala do konca! To je tudi nekaj! Srečna sem in moje življenje me osrečuje! Rada sem polnost in pristnost.

Čakaj.

Imajo vpliv na moje počutje?

Ne, če jim na dovolim. Niso jaz. Lahko so, kdo so. V polnosti so pristnost in veselje. Rada sem zadovoljstvo in hvaležnost. In radost. In ljubezen. In sočutje.

Jaz pa sem lahko kdo sem. zdaj!

Tako tudi je!

Prav je, da nismo bili na isti vibraciji. Kaj pa, če smo bili? Potem pa imam kaj za delati, da se spravim v boljšo!

Ljubek sijoč pristen srčen srečen izpolnjen dan! Rada sem veselje in danes ga živim.

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje je samo tvoje. Živi ga po svoje! Zdaj!