No, raj vam rečem!
Zdaj pa sem v čitalnici. Kako zanimivo se slišijo tipke
sredi tišine. Tu pa tam se obrne kak list od časopisa! Pa spet postoji. Pa se
spet obrne. Spet kaj zašumi! V resnici pa je vse tako poetično! Vse je v vseh
pogledih poetično! Sem lahko še bolj poetična?
Tako v vsakdanjem življenju. Pa saj smisel življenja je, da
vnašam poetično v vsakdanje!
Za kaj pa je sploh vredno živeti, če ne za lepoto? Za tiste
lepe trenutke.
Zdaj pa še nekaj!
Kateri trenutek pa ni lep!?
Tukaj sedim. Gledam skozi okno. Sonce sije skozi okno. Slišim
glasbo. Včasih korake po pesku. Včasih se obme kaka stran v časopisu in
zašelesti.
To je poetičnost. Vsak trenutek je lep, če sem prisotna v
njem če se ga sploh zaveda. Včeraj sem našla svoje pesmi. Pa lepe so.
Eno bom delila z vami:
Danes
povezujem
z dragulji,
zakladi
neskončnosti
notranjosti.
Danes
stopam
bosa
v svoje
svetišče
globin,
ljubezni,
modrosti.
Bistvenosti.
Mateja Koser
Tako je! kako se lahko še bolj povežemo s svojo
notranjostjo? Kako se še lahko bolj poveženo s svojim notranjim svetom? Danes je
dan! Zdaj!
Ustvarite si čudovit poetične dan!
Cmok!
P.S.: Življenje je tvoje. Zakaj ne bi vnesli malo
poetičnosti? Dajmo no..
Ni komentarjev:
Objavite komentar