Zdaj pa je tako!

Cenim, da imam tako zabavno življenje! Pa saj ni nič takega! Čimveč trenutkov spreminjam v zabavne! To je to!

Kako ste kaj vi, moje drage, moji dragi!?

Eh, pustimo oliko in vikanje. Saj smo bolj prijatelji. Tukaj se pogovarjamo o temah, ki se jih verjetno s kom na Vi ne bi pogovarjali.

No, kako si kaj, moja prijateljica, moj prijatelj?

Upam, da si ustvarjaš čudovito življenje. Upam, da si ustvarjaš življenje, kot ti je všeč.

Vedno bolj me zanima zakon privlačnosti. Ampak je bolj zakon dopuščanja. Bolj kot razumem, bolj nečesa ne dopuščamo.

Samo nehajmo s tem!

Bolj smo dobre volje, bolj smo razigrani, bolj smo pristni, bolj smo v tem lepem trenutku – tudi hvaležni, bolj dopuščamo srčnim željam pot.

Če pa smo v drugo smer, razdražljivi, se počutimo krive, skozi razmišljamo, premlevamo, smo preobremenjeni, sitni, sitkani, v skrbeh – pa srčnih želj ne dopuščamo. Kot bi jim metali železne barikade pred noge. Želje želijo priti k nam.

Če smo si jo lahko predstavljamo, je naša! Vesolje jo je že prej sanjalo za nas, zdaj smo jo samo ozavestili. In zdaj je čas, da jo dopustimo! Vesolje nam jih želi uresničiti.

Kako z lahkoto sem pisala vsa negativna čustva, pri pozitivnih pa sem že mogla malo bolj razmišljati. Tako je bilo!

Zdaj pa je tako!

Zdaj pa lahko razmišljam z lahkoto o pozitivnih čustvih! Kako lepo mi je! čista zabavnost! Čista lepota! Kako rada imam svet in vse v njem! ljubim se! Ljubim se z vsem srcem! Rada sem to, kdo sem. rada sem polnost in lepota. Rada sem hvaležnost in upanje in jasnost! Rada sem vse, kdo sem! Ljubim vse, kdo sem. In to je moje.

Kaj si danes želim početi?

Kaj lepega za dušo?

Kaj je najbolj radostna stvar, ki jo lahko naredim? To je srčnost in srečnost. Veselje!

Ljubek srčkan pristen uresničujoč dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je praznik!