Eh, seveda ne! Samo dober urnik rabim. No, si ga želim. Danes
je tak dan, da sem lahko vse, kar si želim. In tudi sem.
Danes sem navdihovalka. Danes sem pisateljica. Danes sem
ustvarjalka.
Ustvarjam življenje, kot si ga želim. Pletem drobne niti
duše. Vse se plete v pravo smer.
Brala sem Kojca, no ga poslušala. Lahko zaupam, da je vse
naprej določeno. Hm. Lahko se odprem tej možnosti. Če me je ustvarila prasila. In
me je. Sama se "sigruno" nisem. To lahko zaupam. Dobro. Ustvarila me je prasila. Ima
načrt zame. Želela je, da se delček nje uresniči kot jaz. Jaz sem sen prasile,
ki se je uresničil. Tako mi je že lažje verjeti, da je potem vse predvideno
zame. Kot dobro. In vem, da mi prasila vse to sporoča, ne to, vse, kakšne
namene ima zame, skozi moje želje.
To zdaj je bilo čisto lahko. No to pa je bilo lahko!
Seveda lahko zdaj zaupam, da je vse naprej določeno.
Se lahko zdaj prepustim prasili?
Vse, kar se dogaja, je zame.
Torej zdaj odpadejo vse skrbi.
Zdaj pa že imam velik nasmešek na obrazu. Kojc je vedel
nekaj. vedel je skrivnost. Zaupam mu. Hvala Kojc, ker si moj učitelj. Mentor.
Uh, to pa je bilo zdaj!
Poslušam tudi, kako je pomembno, da se učim novega. Potem se
v možganih vzpostavijo nove povezave. In osvetlijo se kot mesto ponoči. Polno malih
lučk. In te male lučke so povezane. In vzpostavljajo se nove povezave. Kot ulice
med lučkami. To si predstavljam – kot bi se mi širil pogled. Prej sem poznala
ta del mesta. Potem sem poznala še več mesta. Kot bi si razširjala krog
sprehodov. V življenju mi je to vedno super. Zdaj pa je čas, da se to prenese v
prakso.
Kaj novega bi se lahko učila?
Jezika. Kaj pa španščina. To se mi je veno zdelo tako
zabavno. Kaj me ti hecaš? Seveda ne! Kaj pa potem mehiške nadaljevanke. Uh, daj
no, saj nimam časa in volje za tako. Kaj pa potem potovanje kam tja? To pa ja!
Ljubek sončen sočen svež dan!
Cmok!
P.S.: Osvetlite svoje življenje s čimveč lučkami. To je to!
Ni komentarjev:
Objavite komentar