Čakanje je zabavno

Bila sva čisto spodaj. Verjetno na oddelku za mala letala. Hecam se! Ampak res so bila tam parkirana manjša letala. Imela sem občutek, da me čaka let s privatnim letalom. Čas je hitro minil. Šla sva si nakupiti za pit. Želela sem si nekaj. Bilo je tako dobro. skoraj kot limonada! Popolnost!

Sploh se mi ni zdelo dolgo čakanje! Potem pa bi že moralo letalo skoraj odleteti, ko je sprejemna gospodična začela hoditi okoli z walkitalkijem. Dobro. pač še ne gremo gor. Niti nam še ne bodo gledali kart. Letala še kar ni bilo blizu.

Potem so povedali, da ima zamudo! Odleteli bomo uro pozneje.

Ni mi jasno, kako je čas tako hitro minil. Zdaj sem se spomnila. Bili so zanimivi ljudje. In seveda sem se zelo zabavala z mojo družbo… vedno je bilo kaj smešnega! Eni so že potem kar spali na stolih. Let je bil res zvečer…Malo sem raziskovala okoli.Gledala letala, kako vzletajo. Prilepljena na steklo, ker se drugače ni nič ven videlo. 

No, potem so rekli, da bo odletel dve uri bolj pozno, kot načrtovano. Nič ni bilo kaj panike! Nekateri so samo klicali domov, da pridejo bolj pozno.

Sosednji let je že odletel. V Sarajevo.

Mi smo še kar čakali. Povedali so v angleščini in hrvaščini. Mimogrede pa sem ujela, da ne morejo priklicati mehanika. Si je rekel, da bi se smejal, če bi padli dol.

Eh, te pa jaz tudi. Saj gori še noben ni ostal!

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je pestro!