Kaj pa si upam? Kaj si res moram upati živeti po sovje ali lahko samo živim? Še gledam čez plot ali nazaj, kaj bi morala, kaj bi bilo spodobno in kar bi bilo zaželeno? Bom samo bila. Ali bom preverjala pri drugih, kaj želijo ali bolj hočejo od mene?
Lahko živim po svoje. Lah kosem vse, kar sem. V polnosti. Lahko sem ljubezen. Lahko živim po sovje. Lahko sem ljubezen. Lahko sem ljubljenost. Nič ne rabim narediti. Že zdaj sem vredna vsega tega. Točno taka kot sem. In zdaj to sprejemam. Zdaj to spuščam vse noter.
Zdaj pa nazaj k temu. Kaj pa si sploh želim? Kako sploh želim živeti? Kako sploh lahko živim po svoje? Si upam?
Pa daj mi! Saj pa to ni taka drznost. Želim imeti normalno življenje. Samo po svoje. To je to. In samo to je dovolj dobro. In samo to me notranje izpolnjuje. Dovoljujem si. Vse si dovoljujem biti. In vse sem!
Ljubek sijoč pristen unikatno lep sijoč dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje te obožuje!
P.P.S.: Nov navdih... https://youtu.be/bXwpqPLVxio
Ni komentarjev:
Objavite komentar