četrtek, 20. julij 2017

Prostor novemu...

Najlepše je bilo, ko sem prišla domov iz Egipta in je deževalo! Popoldan! Kaka osvežitev! Pri nas je dež malo večkrat ko dvakrat na leto…

Ravno leto je minilo, kar sem dala stran mojega kosmatinca Rikija. Težko mi je za mojim lepotcem. Vseeno pa si je zaslužil nekoga, ki nima tako natrpanega urnika . Hvaležna sem gospe, ki ga je posvojila. Taki cartljivec je bil. Vsepovsod je bil zraven mene. Čas poslavljanja je težki, ampak prav je bilo tako. Pa na sprehode me je vodil. Redno.

Poslovila sem se še od nečesa drugega. Ljubega. Stvari so dozorele. Zdaj to spuščam. Neverjetno sem mu hvaležna, za skupen čas skupaj.

Zdaj je že mimo nevihta. Ne morem več tega odlašati. Bilo je. Končano je. Bilo je veliko lepih trenutkov. To leto, najino, je bila prava pustolovščina.

Najboljši zmenek mi je bil, ko sva šla spontano na sprehod. Čez celo mesto. Pa sva se znašla blizu pokopališča. Predstavil me je babici. To je moja punca. Všeč bi ti bila. Nazaj grede sva še ujela smutije. Zadnje sekunde. Potem pa sva ležala na klopci ob Dravi. Jaz na mehkem. To mi je bil res najlepši zmenek v življenju.

Hvaležna sem še za veliko drugih stvari. Lepo je bilo. In samo to bo ostalo. To je pomembno. Resnično ne more biti ogroženo.

Kaj mi je bilo najbolj všeč? Drobne pozornosti, kot odpiranje vrat pri avtu, pisani šopki vrtnic, skupni zajtrki… Občutek domačnosti. Potovanje. Igranje odbojke. Debate. Iskrenost.

Pri prejšnjem razmerju mi je bilo všeč cenjene moje ustvarjalnosti, umetnosti. Sprehodi. Šla sva v Split, Dubrovnik… na kavo, samo, ker sem si želela, čisto ob morju in ob celi Jadranski obali, da sem užvaial v razgledu. Enkrat je kar zavil v Benetke in se je delal, da se je zmotil… vedno sva imela prepletene noge pri kavi in zanimive pogovore. Petje s kitaro...

Pri prejšnjem razmerju je bilo izjemno jutranje cartanje. Cartanje. Cartanje...

Včeraj sem sedela na klopci. Slikala sem oblake. Bili so tako puhasto izjemni. Labode. Račke. Sploh nisem opazila sončnega zahoda za sabo. Ceno nebo je žarelo oranžno, kot da gori.

Vem, da bo prišel ljubi, ki bo združeval vse to. To so me oblaki včeraj opomnili. Ne glej v preteklost, zamegljeno oblačnost, če imaš sonce! Ni več pomembno! Zaupam, da bo prišlo novo sonce. Najprej pa sem sonce jaz…

Poslovila sem se od puhastega Rikija, poslovila od morja, poslovila od ljubega. V srcu vem, da je tako prav. V srcu vem, da bo samo še boljše!

Love feels good!


Čudovit ljubeč dan poln srčnosti! Cmok! Cmok!


P.S.: Cher Belive... (https://www.youtube.com/watch?v=4p0chD8U8fA)

Ni komentarjev:

Objavite komentar