Nostalgično branje...

Prav zanimivo je bilo poslušati, kako sta soseda kupila razglednico. V mali trgovinici niso imeli znamk. Vprašala sta v recepciji hotela. Eden je rekel, dan nimajo, drugi pa, da imajo. Potegnil je eno kartico ven iz nabiralnika. Utrgal znamko dol in jo nalepil na njuno razglednico. Samo ni več prijela. Tako da so še potem iskali karkoli lepljivega…

Bilo je tudi ful hecno, ko sva prišla na plažo. Soseda mi kaže, da si je hotelu kupila neko nemško revijo za brati. Super. Fajn. Zanimivo.Jaz tako imam svojo knjigo zraven... Malo poletnega branja: »Ne, to poglej!?!«

Kaj pa datum? Leto 2015. Pa križanka je že bila na pol rešena… soseda je rekla, da je vseeno zanimivo branje in da bo križanko do konca rešila…

Najbolj pa sta naju navdušila za plavutke. Kako sta se pogajala za ceno in da sta jih dobila res ugodno. Seveda sva si jih morala kupiti. V Kleopatri. Dobila sva jih še bolj akcijo… Bil je pravi balzam za dušo, ko ni bilo sto vprašanj, ko smo stopili v trgovino. »Dober dan. Kako ste? Od kod ste? (Slovaška? Dobri dan! Kako si?) Kako ti je ime? Kako dolgo ste še tu? Imaš fanta?«

Vse sem lahko prijela v roke. Si v miru pogledala. Čisto drugo vzdušje. Tja smo še potem šli skupaj s sosedoma. Vmes do tja smo klepetali. No, sva bolj midve klepetali…

Izvedela sem toliko zanimivih stvari! Navdušil ju je brat, za Egipt. Bil je že več kot petnajstkrat tam. Najprej je hodil sam, ker se je ločil. Potem pa je spoznal čudovito žensko, s katero skupaj potujeta. Nisem si niti zapomnila, kje sta zdaj. Samo sem si zapomnila, kako je razlagala, kako se imata rada. Obožujem ljubezenske zgodbe… in ljubezen…

Sva pa še sama tja pobegnila tudi. V Kleopatro. Nakupila sva neobičajne stvari. Kot na primer čaj. To še nisva na nobenem potovanju kupila… Pri hotelu nama je res drago želel prodati čaj. Saj res, da ga nama je dal za probati za zgrickati. Okusen je bil. Izvedela sva za vse zdravilne učinke na široko. Je bil prijazen, ampak tukaj sva ga dobila za desetino cene…

Pogovarjali smo se, kako je fajn na morju. Sproščenost. Delaš, kar ti je fajn. Lahkotnost. Oblečeš si karkoli in izgledaš izjemno. Vseeno ti je, kaj si kdo misli. Mislim, da bi morala to prenesti v vsak dan! Zakaj ne bi bila čisto vsak dan pristna? Če sem jaz srečna, so vsi srečni. (Oziroma je srečna meni najpomembnejša oseba… ker na druge tako nimam vpliva… oziroma najboljše vplivam na njih, ko sem srečna…)

Lep izjemen pristen dan!!!

P.S.: (https://www.youtube.com/watch?v=vx2u5uUu3DE)