Pikapolonica

Obožujem sprehode! Sploh nočne! Ob reki! Odsevi tisoče drobcev raznobarvne svetlobe. Bele lučke v daljavi razporejene v ravni črti. Čarobno je. Na nebu pa luna tanka kot las. Zavita v zrcalni c. Magičnost.

Vse temnine v meni se razživijo v nočnem raziskovanju. Kar oživim. Vse v meni čaka, da se nežni oblaki zavijejo v temo. Posveti redka zvezda. Noč res ima svojo moč.

Vrba, ki nežno šepeta reki. Glasna glasba invabilo k plesu. Štetje korakov. Ena - dva, tri - štiri. Od kod se sliši mikavno vabilo? Beli baloni. Vse okrašeno. Prikupno. Hit the road Jack... (https://youtu.be/Q8Tiz6INF7I) Kje so to pesem našli? Kar nasmejati sem se morala. Presenečajo.

Zaljubljenci, ki se držijo za roke. Kavarnica čisto blizu valov skoraj skrivnostno nerazsvetljena. Stolčki. Intimni pogovori. V ozadju pa bohotenje oranžnih odsevov.

Počasi proti avtu... Trobente! Pa ja ne!!! Kar ziba me v bokih. To pa moram pogledati. V živo! Nisem mogla, da ne bi plesala. Ploskala. Bubamara! (https://youtu.be/jryYiewRQbA) Pa ravno ta! Spomini na dober film. Kako stopnjevanje! Vedno hitrejši ritmi. Vedno hitrejše gibanje! Samo zaprla sem oči. Čutila ritem. Celo telo je tresel bas. Gledala zvezde. Samo bila sem tam s celim telesom. Boljše ne gre! Popolnost trenutka! Kontrast hladno modrikast oder in topla svetloba ozadja.

Zanimivo. Vsi odtenki. Tudi vmes. Vse želim posrkati vase, doživeti. Pa to je življenje!

Lep barvni dan, ne samo črnobeli.