Mačka...

Jaz sem taka cartljivka. Verjetno sem bila mačka v prejšnjem življenju. Samosvoja, a vseeno sem se pustila božati, ko mi je bilo. Zdaj imam tako obdobje božanja. Samo, da je. Ni mi do nekih party večerov. Kavica s penicami. Dober film. Danes sem zapečkarica ob svečkah. Nekaj čarobnega je v dotikih vsakdanjosti. Letos sem direkt pisala Božičku. Več cartanja. Več poljubov. Objemov. Dotikov. Radosti. Sreče. Pristnosti. Ustvarjalnosti.

Kaj pa to, ko sem mahnjena na podrobnosti? Na lepe skodelice za kavo. Iiii! Pa na prižgane svečke ali vsaj eno v ambientu. In na lep razgled na naravo, reko, morje, jezero, hribe… Kar kava je bolj dobra, če se ugnezdim v prijeten kotiček.

Zdaj sem si hitro pobarvala lase. Kaj pa to, ko sva že z ljubim en čas skupaj, pa je komaj včeraj res dojel, da si barvam lase?! Pa sem mu že večkrat rekla, da je čas, da si lase pobarvam. Ali pa da si grem kupiti barvo. Včeraj pa je bil presenečen. Kaj!? Lase si barvaš? Ja sem mislil, da si naravno blont. Saj sem, ampak tudi naravno blont, ko si starejši postane temnejša blont, dokler ni svetlo rjava. Kako razodetje. Biologija sedmega razreda. No zdaj osmega. Križanje kromosomov, dednost… Saj bo… Počasi bo vse vedel…

Ali pa tudi ne, ker imam vsak dan nove finte. S tem, da starih tudi ne opuščam. Tako je bolj zanimivo. Rastem tudi v nagajivosti. Sploh za to leto si želim več tega. Srečna sem. Zdrava sem. Celovita sem.

Všeč mi je pesem od Meredith Brooks – Bitch (https://www.youtube.com/watch?v=bv4q4Kk0Qr0), kjer opisuje, da je vse po malem. To mi je tako všeč, ker vem, da imam vse v sebi. Nisem človek nasprotij: dobro – slabo, zgoraj – spodaj, jing – jang, luč – tema, vse sem. Kako olajšanje. Božam danes mojo senco. Spuščam jo malo na plano, da je malo po malo žleht. Da ne razbesni v nevihto in pusti za sabo opustošenje… Vse sem in to obožujem. Kiss! Cmok! Pusa!