Prepletam dneve prebujene iz spanca v razkošje svetlobe. Odpiram oči počasi.
Napolnjena so moja
pljuča s svežino. Moje srce z veseljem.
Budna sem. Odpiram oči.
Počasi.
Malo še jih priprem.
Tako me objema toplina in toplota postelje.
Zavetje mojega doma
me objema.
Ptički že dolgo
pojejo svojo pesem ali čebljajo ob jutranjem pogovoru. Pripovedujejo si
zanimive sanje svobode letenja.
Veselo poskakujejo
iz vejice na vejico. Tja, kamor jih žene srce in pesem njihove duše. Zaupajo ji.
Zaupajo v svoj sij svetosti pretakanja ljubezni. Na ves glas služijo ljubezni.
S svojo razigrano
pesmijo me vabijo, da se jim pridružim v budnem svetu.
Ptice imajo gnezdo.
Jaz imam svoj dom in posteljo. Vseeno pa ljubijo svobodo letenja. Radovedni so
in preiščejo vsak ped med zemljo in nebom. Breztežno se dvignejo do višav, da
je razgled še lepši.
Polno živijo v
zdajšnjem trenutku. Brez obžalovanj. Brez čakanja na jutri.
Zadovoljni so, kjer
so.
Danes prisluhni
šepetanjem duše. Kam te vodi? Se upaš podati v prostranost neba in poleteti?
Ljubek dan poln
svetlobe!
Zaupaj siju ljubezni
skozi tebe. Čudovita si. Izjemna si in svojo unikatnost spoštuj. (Tosha Silver:
IZJEMNOST: V tebi je divja silovita edinstvenost, ki je vredna spoštovanja.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar