Gibanje! Sigurno se zdaj ne gibam, saj pišem. Morala. Zares. Morala! Pa tudi želim si uvesti prisilnih dvajset minut hoje. Sprehod mi da tako veliko!
Danes sem samo zavila v gozd in je začelo deževati. Vso to
šumenje kapljic! Popolna harmonija pronicanja vode globlje v gozd je bila
čudovita! Zgornje plasti listja so počasi popuščale pod težo kapljic dežja.
Tako so se vdale pod težo in kaplje spustile do zemlje ali vsaj naslednje veje.
Meni pa so še sočne žive zelene krošnje vedno bile dežnik. Ves gozd je
vzvalovil od navdušenja pričakovanja vode, da napoji vso bit življenja. Bila
sem prisotna v veliki zabavi prepletanja dežnih kapljic in njihovega prodiranja
globlje – vse do zemlje. Ves gozd je vztrepetal!
Danes sem sprejela vabilo v gozd, ker sem si želela sprehoda. Presenetil
me je s svojo toplino in bogatim sprejemom. Vsi moji čuti so bili napolnjeni z
milino. Pele so ptice, listje je šumelo v blagem igranju z dežnimi kapljicami.
Objela me je pomirjujoča toplina zelenja, ki se je zdaj šele okrepila. Pri
vhodu v gozd pa je me je čakal zeleno roza tulipan! Končno se je odprl. Bil je
kot kralj, ki me pozdravi in mi izreče dobrodošlico.
Res je bilo čarobno! Nadihala sem se! Spet sem se povezala ne
samo z naravo, ampak tudi z naravo v sebi! Vse v meni je pripravljeno cveteti!
Zeleneti. Oživeti, kot gozd v slavljenju dežja! Sprejemam z vsem srcem!
Ljubek bogat pristen dan poln božanskega obilja!
Čarobnost nas obkroža! Sprejmi jo v svoje srce! Ti si čarobnost!
Ne pozabi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar