Ljubezen je odgovor. Veselim se tega, da lahko živim po svoje. To je ljubezen do sebe. Narava je ljubezen, saj me objame s svojo čarobno energijo. Me že kliče.
Zdaj sem polna nekih misli in mi možgani kar uidejo tja. Pa je
to moje? je to moje sranje? Sem se že prej tako počutila?! Ne! Torej vso to
sranje vračam pošiljatelju.
Danes si bom naredila lep večer. Brala bom knjigo. Prižgala si
bom svečko. Mogoče celo zakurila v peči. Kaj pa vem. Si skuhala čaj. Malo se
bom razvajala, ker si to zaslužim.
Dovolj imam! Vračam pošiljatelju! Nisem več pripravljena
procesirati tega sranja za vas. Tako je!
Želim se počutiti dobro in zdaj to izbiram. Mislim da bom še
malo bolj uživala. Sprehod me vabi. Kar bom izkoristila!
Prej se je telefon poigral med pogovorom. Druga oseba me ni niti
slišala, kaj sem govorila. Bilo je tako hecno, kot bi odpirala usta, pa ne bi
bilo zvoka. Oziroma sem oddajala glas, samo se ni prevedel naprej. prenesel.
Velikokrat sem se tako počutila kot otrok. Bila sem tam. Bila sem pridna. A se
je nekako izgubilo to, kdo sem, kar sem želela povedati.
Zdaj pa želim, da moje življenje govori zame. Svobodna sem. moja
dejanja izvirajo iz ljubezni, najprej do sebe. Vse je ljubezen do sebe, ker
drugače je tako ni. Drugače je prošnja ali klic po ljubezni. Bolj iz obupa, kot
iz resnične želje po povezanosti.
Drame drugih niso moje drame. So neki – tihi ali manj tihi –
prdci, niso pa nevihte, ki bi mi obrnile moje življenje na glavo.
Moje življenje je v harmoniji in zdaj si to komaj zares
dopuščam. Diham. Sem. Pristna. To je dovolj.
Ljubek srčkan iskren dan poln božanskega obilja!
Sprosti se v življenje samo, da te poljublja. Vredna si dobrega
življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar