Lepo mi je. Vem nič novega.
Diham. Vem, tudi tu nič novega.
Uživam. Tudi tu nič novega.
Hm, malo pa že!
Dovoljujem si sprejemati vse, kdo sem. Dovolim si uživati v vsej
svoji lepoti in polnosti. Tako uživam v petju ptic, vetrcu in zahajajočem
soncu.
Rada sem v naravi. Tukaj mi je res všeč. Polno je. Bogato.
Narava me je obdarila s takim obiljem lepot. Bele cvetlice
vsepovsod bogato cvetijo. Čebelice plešejo na močno roza opojnih cvetovih in
srkajo med.
Kako dobro je, da sem sredi narave. Prav objema me s svojo
lepoto. Kliče me, da sprejemam še več. Naj še bolj odprem srce. Naj še bolj
ljubim. Naj ne opazujem s strani, ampak polno živim.
Narava me kliče, da polno sprejmem vse darove zame. Še bolj
pomembno pa je, da podarim vse darove z vsem srcem. Nosim jih v srcu, da bi jih
delila. Samo to. Samo zato so mi dani. Najlepše pa je, da je to moja največja
sreča, da sem lahko pristna in se izražam.
Ljubezen je v zraku. Čutiš čarobnost?
Ljubek radosten lahkoten srčkan srečen dan poln božanskega
obilja!
Sprejmi lepoto, ki jo imaš v sebi in jo z vsem srcem daj naprej.
tega si vredna in zaslužiš si, da si srečna!
Ni komentarjev:
Objavite komentar