sobota, 22. avgust 2020

Zdaj pa malo mira, prosim...

Kdaj je čas počitka? Seveda predvsem ponoči. Ampak, zdaj je zame čas sprememb. Potrebujem še več počitka. Moje telo si želi dremeža. Zdaj!

Seveda mu bom to tudi dala. Veliko se gibljem. Več kot po navadi. To je potem verjetno navajanje na nov režim.

Sicer pa, zakaj bi se sploh počutila krivo zaradi počitka. Moje telo se obnavlja. Jaz se obnavljam. Moje misli se umirijo. To je sprostitev za mene kot celoto.

Ni treba biti skozi v gibanju. Saj vem, tudi vreme ima zimo, da si lahko narava spočije. Jaz pa imam vsak dan male zime s spanjem, ko si res spočijem.

Kako lepe zvezde so ponoči! Občudujem jih! Toliko jih je bilo posutih po nebu! Prav radosti me pogled na drobne lesketajoče pikice. Migetajoče pikice. To pa je nekaj za mojo dušo.

Seveda so tudi drevesa za mojo dušo. Tu je eno tako lepo in je tako lep kontrast modremu nebu. Bohoti se s sovjim čudovitim zelenjem. Prav praznično je! Rada imam svoj dom. Rada imam rastline v njem in malo večje rastlince zunaj.

Ljubek sijoč pristen nagajiv srčen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čudovito. Zdaj!

Ni komentarjev:

Objavite komentar