nedelja, 10. maj 2020

Oblaki pa lahkotno plavajo mimo...

Lahkotnost kot cvetenje se razpira v dnevu bolj in bolj. Lahko zaupam, da se vse dogaja zame? Lahko zaupam, da je lahko zares vse narejeno z lahkoto? Lahko zaupam, da cvetim v vsej svoji lepoti, kot vse rože ravno zdaj. Vse okoli mene vse cveti. Z lahkoto odpirajo cvetlice vsak cvetni listič. Se odpirajo soncu.

Je vse, kar moram narediti… pa še to ni moram, želim… si res želim… je samo se odpreti soncu? Svetlobi? Sijaju? Sreči?

Je lahko tako enostavno živeti?

Je lahko tako enostavno kreirati svoje življenje s soncem, s svetlobo v srcu?

Nobene rože še nisem videla, da bi se mučila pri cvetenju ali kreiranju popkov. Samo dopusti. Samo raste. Samo je.

Povezana z naravo. Reka, ki teče navzdol.

Zakaj bi se torej jaz mučila? Ali kogarkoli drugega?

Sem kot cvetoč grm, ki odpira nove in nove popke. Samo obračam cvetove soncu. Samo sledim svoji modrosti srca. Sonce sem. in sonce je v meni. In v soncu sem.

Zdaj je pravi čas, da se razcvetim. Ustvarim tisoče in tisoče novih popkov v barvah mavrice!

Ljubek sijoč pristen igriv srčen srečen unikatno lep dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Razcvetite se v najlepših odtenkih srca. Sledite svojemu srcu, sreči, radosti… Naj bo kompas vaš vodnik. Zdaj in za vedno! Ne pustite oblakom, da vam zakrivajo pogled na čarobnost. Sonce je vedno tam, četudi ga ne vidimo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar