Zdaj pa uživam na balkonu, ko sem v viseči mreži. Sonce sije
in me greje po nogah. Prej mi je sijalo v obraz. Lepo mi je bilo. Prav zadovoljna
sem.
Lepo življenje imam.
Kako zanimivo, da si sami ustvarjamo čarobnost.
Mogoče je ne ustvarjamo. Je pa vsaj ne pustimo mimo. Orhideji
mi tako lepo cvetita.
No, opazim čarobnost. Malenkosti so pomembne.
Že to guganje na viseči mreži daje čisto drugačen pogled na
moje življenje. Pestrost. Zabavnost. Lahkotnost. Barvitost.
Počutim se kot kuščar, ki pije sončne žarke s kožo. Dremavo mežika
z očmi. Samo je, v tem lepem trenutku.
Čutim svoje telo, kako uživa v sončnih žarkih. Moje telo ve,
kaj je zame dobro.
Zdaj pa nekaj o kavbojkah. So mi prav. Nekako. Samo raje sem
v trenerki. Zakaj ne bi uživala tega sproščenega časa še bolj, ko sem lahko
polnost in pristnost. Sem v tem lepem sproščenem dnevu in opažam čarobnost, da
ne gre mimo.
Ljubek sijoč pristen igriv srčen sijajen žareč nagajiv dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in polnost in veselje! Zdaj!
Opazimo čarobnost in povabila igrivosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar