Pa saj ni treba dramatizirati! Malo? Eh!

Pa se je začelo!

Skoraj pomladno vzdušje!

Saj bo! Veselje, da je pomlad! Skoraj tukaj, no!

Saj še bo sneg! Upam!

Če ne ga pa bomo poiskali!

Kaj je ironija vse ali je?

Ali je parodija?

Ali bolj komedija!?

Mislim, da je vse malo zmešano.

Tu smo.

V tem lepem trenutku.

Tu sem. v tem lepem trenutku.

Kaj je res življenje namenjeno temu, da smo čimbolj v zdaj? da čimbolj polno doživljamo zdaj?

Da sem res prisotna v polnosti v tem trenutku?

Očitno je, da res.

Očitno je, da naj sledim svojemu sijaju, edino vodilo, ki ga pravzaprav imam.

Ampak si upam?

Si upam?

Ali bom živela normalno življenje?!

Včeraj sem se tako zabavala! To je zame popolnost! Energija zabavnosti je bila v zraku! Zdaj pa naprej!

Rada grem naprej!

Če me že vse vleče in sili naprej!

Dobro!

Saj bo zanimivo! Saj bo pestro! Saj bo super! Lahko se zabavam ob tem!

Končno bom delala, kar me res veseli!

Ah, kaj če bi se sprostila. Nič takega se ne bo zgodilo! Zabavala se bom ob tem!

No, pa ne dramatiziraj!

Saj ves čas delam, kar me veseli!

Tudi zdaj! in se trudim še bolj poslušati svoje srce. Rada sem malo stran od vsega, da se res lahko slišim!

Zdaj pa nekaj!

Dovolj je bilo skrbljenja! Lahko sem vse, kar sem si kdajkoli želela biti! Zdaj! To pa tudi!

Ljubek sijoč pristen pisan sončen mavričen dan!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je čista radost! In navdušenje! In polna ljubezen! Zdaj!