Saj pa te nismo kameleoni!

Ne moreš me prisiliti, da mislim negativno. Se pa to včasih kar samo obrača v glavi. Lahko se samo nasmehnem tej noriji in rečem, hvala za delitev in grem naprej po svoje. Polna optimizma, polna veselja, polna radosti. Vse sem. in to me sprošča. In sprošča me, da sem lahko jaz jaz.

Kako hitro sem se pripravljena prilagoditi. Za malenkosti. Če tu ne morem ostati pristna, kako naj potem ostanem pri velikih stvareh. Vidim, da si želim okrepiti to vez s svojim srcem.

Je meni super? Je meni pomembno? Je meni »fajn«? Je meni všeč?

Potem je to to!

Lahko povem najprej malenkosti, kot kje bi rada sedela. v katero kavarno bi rada šla. Začnem z manjšimi odločitvami. Potem pa nadaljujem. To je dovolj. Tako se začne.

Kaj vse smo pripravljeni, no sem pripravljena narediti za druge, za sebe, pa tako tako. Ali pa odlašam. Pa še to s stvarmi, ki so mi res pri srcu.

Danes je dan, da to vse spremenim. Seveda. To, kar sem odlašala, bom danes dala na svoj jedilnik. In sigurno ga bom oboževala, ker je po moje!

Veš kaj!

Na malenkostih se učim, da mi je potem lažje pri velikih stvareh!

Kako hitro dam na stran nekaj, kar se durim ne zdi atko zabavno, primerno, ali kakorkoli zadovoljujoče! Meni pa je! in tu sem, da ustrežem sebi! Jaz nisem ne vem kdo, soseda, teta, neznanka! Ne! Jaz sem jaz! in jaz vsem zase, kaj mi je všeč!

Ne vem pa za vas!?

Kaj je vam všeč? Kaj je vam v veselje? Kaj je tisto, ob čem vam zaigra srce!? Vi veste!

Danes si vzemimo pravico, da smo to, kdo smo. Da živimo po svoje. Dovolj časa smo že zabluzili z ugajanjem, prilagajanjem! Saj pa te nismo kameleoni! Saj v tem življenju ne! Smo kdo smo!

Ljubek srčkan pisan srečen uspešen dan poln smeha in radosti!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje je drzna pustolovščina ali nič! Pristnost šteje!