Prijateljici sem rekla, da grem zraven nje na izlet, če ne
bo tečna.
Pa kaj ima sploh ona z mojim počutjem? Če bi bila tečna do
stropa, pa kaj? Je to res pomembno za moje občutje?
Potem pa še je druga stvar.
Ali to je bilo prvo, kar sem pomislila.
Zakaj ne smemo biti tečni? Tečnoba je znak, da se nekaj
dogaja. Znak, da smo sitkani, da nekaj spremenimo, da smo manj sitkani.
Pa kaj, če sem kdaj tečna.
Samo Barbi iz trgovine ni tečna! Če ne veste, samo zato, ker
je plastična. Res!?! Če vam rečem.
Mislim, da smo kot punčke vzgojene, da moramo biti prijazne,
lepe, se smehljati, nositi nasmeh vedno in povsod. Uh, kako naporno!
Kaj pa pristnost.
Verjetno so moške kaj tudi učili, da ne smejo biti reve, da
ne jočejo.
No, čakaj. Zdaj sem ženska. V tem življenju. Zakaj bi vedno
morali biti dobre volje, nasmejani in polni navdušenja!?
Kaj pa resničnost? Pristnost?!
Ni hitrih rešitev.
Tečnost je znak, da je čas za spremembe.
Vredni smo ljubzeni tudi, če smo tečni. Takrat smo je še
bolj. Sestavljamo sestavljanko življenja. En košček tiščimo nekam, kar sploh ne
spada! Ni čudno, da smo tečni!
To je dober znak! To ja znak, da že zaznavamo, da nekaj ni
tako, kot bi si želeli!
Torej danes bodimo tečni, koliko si želimo! Koliko nas srce
poželi! Dober znak je! zavedamo se! Zavedamo se, da ne gre, tako kot smo se
zamislili. Lahko prepustimo Univerzumu, da to vidimo z ljubeznijo? Lahko smo
mili do sebe.
Začele so nas motiti stvari! Zavedamo se! Opazimo! Kako dobro!!!
Ljubek sijoč pristen srčkan unikatno lep dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Zaslužite si, da ste ljubljeni tudi takrat, ko ste
tečni. Takrat še bolj, ker ste pristni. Iskrenost šteje!
Ni komentarjev:
Objavite komentar