Tako uživam še zdaj kot majhen otrok. Včeraj smo
se trije spravili na gugalnico. Tako okroglo! Kaj se je zgodilo! Ena stran se
je utrgala in vsi trije smo padli na tla – brez večjih poškodb. Bilo pa je
veliko smeha! Potem smo še kar ležali na tleh in se smejali. Kar še nam ni bilo
za vstati. Uživali smo v polnosti v tem, kdo smo!
Ležala sem z glavo pri zemlji – na travi in noge sem imela v
zrak! Kako zabavno!
Že dolgo se nisem tako smejala!
Kako sem se navadila na računalnik z mehkimi tipkami, da mi
je ta prav moteč. Tako je prav! Zaslužim si pisati na računalnik, ki mu tipke
delajo z lahkoto!
Enako je v življenju. Prav moralo bi me motiti, če se ne
počutim dobro! prav moralo bi mi iti na živce, če se ne počutim dobro! prav
moralo bi mi biti moteče, da se ne počutim srečno!
Kolikokrat se tako navadimo na moteče okoliščine, da nas več
ne motijo? Napaka!
Zaslužimo si, da se počutimo dobro! zaslužimo si, da se
počutimo srečno! Zaslužimo si, da smo veselje in radost!
In ko se ne počutimo odlično, nekaj je narobe!
Kako se lahko počutim malo boljše? Vem, da mi zdaj ta
računalnik služi dobro! in vem, da bo ob pravem času prišel novi!
Ljubek sijoč pristen srčkan sončen jasen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je unikatnost! Razkažimo - pokažimo se v vsem svojem sijaju!
P.S.S.: Nov navdih... https://youtu.be/8qrBGz9BKpY
P.S.S.: Nov navdih... https://youtu.be/8qrBGz9BKpY
Ni komentarjev:
Objavite komentar