Včasih pridejo dnevi, pridejo v vsakem primeru, ko so že
sami po sebi srečni. Tako, kot petek. Ne moreš, da bi bil slabe volje.
Kaj lahko spet pozdravimo spremembe? Saj vem, če pa je tako
dobro biti tu. Ampak kaj, ko je tam še boljše. Kaj pa če bi polno uživala v tu
in ko bo prišlo tam, bom pa uživala v tem!
To pa lahko, ej!
Danes grem malo raziskovati gradove naokoli. Dva ali mogoče
tri. So kar blizu! To pa lahko naredim. Zadovoljna sem, da je tako lepo okolje
okoli mene.
Pa še en izlet bom rezervirala. Ker si to želim. Zase. Malo pustolovščine.
To pa tako vedno prav pride.
Kaj ni zanimivo, da ko smo v stresu, da se nam pogled zoži
na materialno, na preživetje? Tako piše Joe Dispenza in verjamem mu. Kaj če ne
bi živela v stresu? Kaj če bi si
ustvarjala okolje, ki me spodbuja, ki je polno navdiha, ki je radostno?! Seveda,
jaz sem ustvarjalka svojega življenja. Zdaj je čas, da stopam naprej. V tem
trenutku. Polnost sem in veselje. Zdaj je čas, da tako tudi živim.
Včeraj sem najprej pisala blog, potem pa dnevnik
hvaležnosti, in kaka razlika je bila v pisanju! Vse je bil bolj zmedeno, nisem
našla pravih misli in zakomplicirala sem sto na uro!
Res mi pomaga dnevnik hvaležnosti. Res! Čas je, da še to
bolj živim.
Kako rada imam taka jutra, ko se počasi prebujam. Meditacija.
Pisanje. Tako rada delam to, kar ljubim. In se povežem s svojim srcem.
Ljubek sijoč pristen srčkan dan!
Cmok!
P.S.: Zakaj danes ne bi bilo praznovanje v vseh pogledih! Čas
je!
P.S.S.: Nov navdih! https://youtu.be/d5-h7qTEUrg
P.S.S.: Nov navdih! https://youtu.be/d5-h7qTEUrg
Ni komentarjev:
Objavite komentar