Tako pa sva spet v Beogradu! Preusmerili so naju na lete
naprej.
Uh, še imate čas. Pridite jutri zjutraj. Imela sva nekaj ur
na letališču. Kavarna je bila zaprta. Poiskala sva udoben kotiček. Stole, kjer
bi dremala. Usedla sem se na masažnega in je začel piskati, ker sem samo sedela
v njem.
Tako sva se smejala. Potem sva iskala naprej. Našla sva računalniški
kotiček. Bile so klopi, mehke v obliki
kroga. Okoli mize. Okrogle.
Nekako sva se oblikovala v polkrog, da sva spala tam. Dremala.
Klima je bila tako mrzla. Vse sva si oblekla, kar sva imela.
Ni bilo dovolj. Potem je bilo smešno, kako se obrniti. Saj se ni dalo. Vedno,
ko sem se malo prebudila iz dremanja, je bil kdo zraven. Tako nas je bilo do
jutra že kakšnih dvajset. Najprej pa sva bila samo midva…
Zbudila sva se čisto premražena. Bilo pa je zabavno, vseeno.
Vsaj mehko je bilo…
Potem pa najboljša jutranja kavica! Spet v najini kavarni. Božansko.
Pa še pecivo sva si vzela. Dobro je bilo…
Potem pa let naprej. Vse je potekalo tako umirjeno. Vse sva
vedela, kje je. imela sva dovolj časa. Spet je bilo tako ljubko malo letalo…
samo nekaj stopničk. Kot bi bilo privatno samo za naju.
Sonce se je že kazalo. Tudi zagrela sva se že. Vedno se
dogaja kaj zabavnega. Let je hitro minil.
Potem pa vožnja do najinega avta. Samo poklicala sva. Pa je
že bil tam. Komaj sva se uspela obleči v bolj zračna oblačila. Res je bilo spet
vroče!
Zdaj pa res domov! Še zadnje urice… pa gremo! To je bil
čisto poseben dopust! Zelo zadovoljna sem, da se speljala vso organizacijo! Super!
Zdaj pa domov!
Ljubek sijoč pristen dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je lepo. Čutiš čarobnost?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar