Pa to pritoževanje, da gre na boljše! Uh!

Tako pa se morje počasi poslavlja. Ampak ne še zdaj. Kopati se še grem! Pa ne samo enkrat. Spijem še jutranjo kavo do konca. Jutro je tu zelo širok pojem. Po zajtrku. Po spanju. To še je vse jutranja kava. Pa ne samo to. Tudi prva kava je še nekako jutranja ne glede, kdaj je. In to je zdaj ta. Kava. Ta prva. Jutranja.

Ne moram je prehvaliti. Nekaj naredijo. Reče se ji nescafe. To je z ledom. Lahko mrzlo ali toplo. Vedno je mrzla boljša izbira. Zato, ker je vroče. Ampak danes niti ni tako.

Vidim, da sem se kar navajena pritoževati. Kako je vroče. Kako ni vroče. Danes niti ni tako vroče. Kaj če bi se navadila to, samo v pozitivno. Danes je super sončno vreme z lahnim vetrcem. super za kopati. Saj tudi res je tako!

In kava! Kako odličen okus ima kava.

Pa grad tukaj! Kako je lep. Na tako lepem gradu še nisem bila! Grad s pogledom na morje. Ves zaliv se je videl spodaj. Božansko.

Je pa res, da sem spet preveč pakirala zraven. Lahko bi imela vsak dan isto obleko oblečeno, ker sem se tako dobro počutila v njej. In enake natikače. Zdaj pa sem se vsak dan preoblačila. Samo tako, ker lahko. Majic sem imela malo preveč zraven. Na naramnice jih sploh nisem uporabljala, ker je bilo prevroče in bi mi ramena scvrlo.

Jaz sem človek za oblekice. To pa mi je vedno pri srcu. Vedno. In najlažje mi je za obleči. Vse je tako zračno. Imam eno tako lepo z odprtim hrbtom. Tako je lepa. Lan. In še žepe ima. Ta mi je neznansko všeč. Mogoče bi to imela za letalo nazaj.

Vedno je neka nova pustolovščina.

Ljubek sijoč pristen unikatno pustolovski srčkan cartan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje ti odpira vrata na strežaj. Ljubi te! Dovoli ljubezni v tvoje srce! Ljubi te tako - kot si! Ljubi te takega - kot si!