Kaj se je to zgodilo?
Saj se ni nič…
Nekaj samo razmišljam. O tem, kako bi naj me drugi spoštovali, se
obnašali do mene spoštljivo… pa se v resnici jaz do sebe obnašam spoštljivo?
Na nekaterih področjih že. Na primer dobro se prehranjujem, dovolj
spim, dovolj se gibljem. To je vse boj na telesnem področju. Kaj pa druga
področja? Sem prijazna do sebe, ko naredim kako napako, ali se oglodam do
kosti?
Res delam stvari, ki so mi pri srcu? V prostem času že.
Čutim, da še kar vztrajam v stvareh, ki mi več ne služijo. Samo, ker
sem navajena in ker je to postalo nekako domače. Postalo je nekako nadležno, a
domače. Tukaj pa imam veliko prostora za srčnost, toplino, cenjenje sebe in
sploh spodbujanje.
Kako bi drugemu prigovarjala, če bi bil v taki situaciji? Verjetno bi
se veliko smejala zraven in bilo bi zabavno in čisto bi verjela, da je sposoben
in zmožena narediti vse. In tako je zdaj tudi tukaj.
Sposobna in zmožna sem
narediti vse. Danes. Zdaj. V vseh pogledih.
Čutim, da sem se počasi začela razcvetati. In čas je da spoštujem sebe
v vseh pogledih. Čutim, da sem tako dragocena. Tako samosvoja in s tem
prispevam k unikatnosti Vesolja. Tako kot ti!
Živiš življenje po svoje? Saj je res tvoje.
P.S.: Ti si zvezda svojega življenja! Živi po svoje. Res! Popolna si, popoln si, kot si - človek!
Ni komentarjev:
Objavite komentar