Popolnoma sem zadovoljna in srečna. Moje življenje je čisto moje in
pestro. Danes še bolj kot včeraj. Malo mi ne pusti, da se raztegnem predaleč
vstran od utečenega, navajenega, običajnega… ampak malo po malo pa raztegujem
to elastiko. Potem me ne vleče tako nazaj na stara pota.
Malo po malo pa narašča, če pogledam za daljše obdobje.
Vem.
Močni vzgib je, kot pri čolnu, tudi če motor čisto ugasnem, še gre
vedno v smer, kot je šel prej. Ampak lahko pa pozornost namenjam vsemu, kot bi
rada, da bi bilo. Enako kot pri čolnu lahko pospešim v drugo smer.
Čoln. Zibanje valov. Čisti užitek. Pestrost. Vleče me že na morje. Priznam.
Vem. Kako lepo dobro izjemno življenje imam! In morje se mi približuje z vsakim
dnem bolj. Ali pa jaz njemu…
Rada se sproščam. Tako. Malo po malo. Ne bom nič več čakala! Niti dopusta
ne! Lahko uživam že vsak dan sproti.
Polna sem zagona in zanosa in veselja in ustvarjalne energije.
Vedno pa se najde čas za sprostitev. Klepet. Igrivost. Hec. Življenje je
tako veliko bolj polno.
Ni se potrebno sekirati za male stvari. In vse stvari so male. Res je.
Nekje sem to prebrala… in je popolnoma logično. Zaupam. Vedno, tudi zdaj, sem
na pravi poti. Še posebej zdaj sem na pravi poti!!!
Ljubek kičasto lep dan poln sonca!!!
Cmok! Cmok! Objem!!!
P.S.: Življenje te ljubi!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar