Še posebej zdaj...

Kaj ni čisto drugo, ko je tako lepo vreme? To pa mi čisto dvigne razpoloženje.

Popolnoma sem zadovoljna in srečna. Moje življenje je čisto moje in pestro. Danes še bolj kot včeraj. Malo mi ne pusti, da se raztegnem predaleč vstran od utečenega, navajenega, običajnega… ampak malo po malo pa raztegujem to elastiko. Potem me ne vleče tako nazaj na stara pota.

Malo po malo pa narašča, če pogledam za daljše obdobje.

Vem.

Močni vzgib je, kot pri čolnu, tudi če motor čisto ugasnem, še gre vedno v smer, kot je šel prej. Ampak lahko pa pozornost namenjam vsemu, kot bi rada, da bi bilo. Enako kot pri čolnu lahko pospešim v drugo smer.

Čoln. Zibanje valov. Čisti užitek. Pestrost. Vleče me že na morje. Priznam. Vem. Kako lepo dobro izjemno življenje imam! In morje se mi približuje z vsakim dnem bolj. Ali pa jaz njemu…

Rada se sproščam. Tako. Malo po malo. Ne bom nič več čakala! Niti dopusta ne! Lahko uživam že vsak dan sproti.

Polna sem zagona in zanosa in veselja in ustvarjalne energije.

Vedno pa se najde čas za sprostitev. Klepet. Igrivost. Hec. Življenje je tako veliko bolj polno.

Ni se potrebno sekirati za male stvari. In vse stvari so male. Res je. Nekje sem to prebrala… in je popolnoma logično. Zaupam. Vedno, tudi zdaj, sem na pravi poti. Še posebej zdaj sem na pravi poti!!!

Ljubek kičasto lep dan poln sonca!!!

Cmok! Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje te ljubi!!