Kaj sploh pomeni ljubezen do sebe? Poslušam svoje srce. Spoštujem
se.
Tega se še imam toliko naučiti. Ali dovoliti. Bolj si
dovoljujem biti vse, kar sem, bolj sem srečna. Bolj moje življenje teče lahkotno.
Bolj izpolnjena se počutim.
V srcu točno vem, kdo sem. Srčna oseba polna navdiha, nagajivosti
in zabavnosti in seveda ljubezni. Ustvarjalnost. To sem tudi. Barvitost. Samosvojost.
Sebe najboljše poznam. Si upam biti še bolj pristna? Avtentična?
Še bolj samosvoja?
To pa je vedno nekaj, kar mi odpre srce. Kar me tako
orazpoloži, da sem čisto noter v dobrih občutkih. Samo smejim se, hecam, sem čisto
v trenutku.
Lepo življenje imam. Postaja pa še lepše. Postaja pa še bolj
izvirno. Pestro. Izvorno. Rada ima vse, kar sem. Rada sem jaz.
Ni to zanimivo, da se navajam biti jaz jaz?
Toliko je naučenega, kar vse moramo biti in poniževanja, če
nismo popolni s strani družbe in kaj vse moramo doseči. Pa ne rabimo. Lahko smo
samo to, kdo smo. Drugega tako ne moremo biti. Ne rabimo več ugajati. Živeti po
scenariju, ki ga nismo napisali sami.
Moje življenje je. In želim ga živeti po svoje. To je moj
privilegij. In legenda. Točno tako je!
Ljubek sijoč pristen radosten srčkan poetičen dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje te ljubi! Louise L. Hay
Ni komentarjev:
Objavite komentar