Potem pa drugo letališče! Kako super mi je bilo! Imeli so najboljšo ledeno kavo z okusom po beli čokoladi. Ali vaniliji. Malo sva jo zamenjala! Obe sta bili odlični!
No, potem pa je spet bil let prestavljen. Ampak samo za eno uro. Ali mogoče dve. Ni mi točno jasno, ker je tako hitro minilo.
No do zdaj je bilo tako.
Avto.
Kombi.
Kombi.
Bus.
Letalo.
Letalo.
Potem pa še najboljši del. Vlak. Ali najbolj v pričakovanju. Ali čisto zadnji košček sestavljanke. Res mi je fajn živeti po svoje.
Nič ni bilo narobe z vlakom. Samo da sva imela mogoče štiri minute do odhoda, ko sem pogledala na uro…
Malo bolj hitro sem stopila. Res je prišel točno! Še z dvema potnikoma sva tako letela. In zaradi tega je bilo samo bolj zabavno!
Najlepše pa je bilo pristajanje v Podgorici. Letalo se je poravnalo. Naredili smo polkrožni obrat. In izgledalo je, kot da se bomo zdaj zdaj dotaknili jezera spodaj. Bilo je tako zeleno modro. To pa je bilo v čisto počasnem posnetku. Čisto počasi smo se obračali. Bili smo nagnjeni. In to je bil moj najlepši pristanek do zdaj.
Moram pa pohvaliti letalsko družbo. Vse so nam uredili. Dobro je bilo. Oba leta sta tako hitro minila kot šus.
Ljubek prisrčen pristen unikatno srčkan dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Življenje je lepota od znotraj navzven. Poslušaj svoje srce!
Ni komentarjev:
Objavite komentar