In učim se zaupati. In to mi je zdaj. In. In. In. Kaj je
zdaj s tem in?
Pestrost. Lepota. Sijaj. In sijaj od znotraj navzven. In je
zanimiva beseda. Očitno in posebej danes. In.
Daj nehaj no!
Ne morem verjeti, da se lahko zabavam celo s črkami. Ali pisanjem.
In je nalezljivo. To bi drugače napisala. Tako. Nalezljivo je. ampak, ker je
danes in na sto in en način, se mora začeti stavek z in.
Rada bi nekaj napisala. Zadnji teden so se mi dogajale zelo
zanimive stvari. Skrbela sem. Na polno. In to neprestano. Saj sem se zamotila. Delala
sem stvari, ki so mi v veselje, ki so mi v zadovoljstvo, ampak pod tem sem
vedno imela občutek, kaj bo. Lahko sem čisto sproščena. Saj sem tudi bila. So pa
bili trenutki, ko se je čist priplazilo ali pri zadnjih vratih pritihotapilo to
skrbljenje.
V resnici ni nič pomagalo. Nič. Niti zdaj ne pomaga. Zdaj,
ko sem mislila, da sem razčistila s tem in ko samo pišem o tem, me že vleče, da
bi spet skrbela.
Dovolj je bilo. Vem! In čas je, da se lahko zabavam ne glede
na vse. Lahko sem srečna. Lahko sem samosvoja. In skrbi ne pomagajo pri tem. Nič.
Lahko pa v celem tem vmesnem nepredvidljivem stanju vseeno uživam. Lahko pa v
tem vmesnem stanju vseeno uživam lahkotnost dneva in se smejim iz dna srca. Lahko
je zabavno vseeno. Lahko sem srečna vseeno!
Vem! Ker sem!
Ljubek pisan srčkan pristen unikaten in zabaven dan!
Cmok! Objem!!!
P.S.: Moje srce je tako pomembno. Čas je, da ga poslušam še bolj. Namiguje mi, da ni potrebno za nič skrbeti. Vse se uredi, kot se mora. In lahko zaupam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar