Prehod v polnost...

Kako lepa lunica se mi je narisala na kavi. To pa mi je tako polepšalo dan. je to simbol ženskosti? Je to simbol prehajanja iz praznosti v polnost. In potem opuščanje, kar nam ne služi in pojemanje.

Odstranjevanje tega, da ostane resnično samo bistvo? To je to!

Ne vem, kako luna narašča. Ali pada. Zdaj v tem trenutku. Samo čutim, da je čas za polnjenje baterije. Čas za razvajanje. To mi pa toliko pomeni. Lahko sem tukaj v tem trenutku in sem prijazna so sebe. Danes sem tako, da se povabim na kavo in to mi veliko pomeni. Kako rada sedim na soncu in sem tukaj v tem trenutku.

Cenim, da veliko pomeni, da sem tukaj v tem trenutku in da sem lahko samo to, kar sem. V polnosti.

Rada sem tukaj. Sonce tako lepo pripeka in me greje. Šla sem na čisto kratek sprehod. Kako je lepo tukaj ob Dravi. Tako lepi labodi. Res je lepo in sončno. Fajn je, kot ob morju. Samo še lepše. Ker je zdaj tukaj v tem trenutku in sem tukaj v tej zgodbi. Res prekrasno.

Kaj če bi res tako radikalno mislili, da se vse odvija v naše najvišje dobro? Kaj če bi res zaupali?

Kaj če pa je vse res, da se vse odvija v moje najvišje dobro? Bi sploh kaj skrbela? To tako nima smisla. To tako nima pomena, ker s skrbljenjem nič ne dosežemo. Samo še bolj privlačimo to, kar si ne želimo. Zakaj torej skrbeti. Lahko sem v tem lepem trenutku in samo pišem. Lahko sem v tem lepem času, samosvojosti, unikatnosti in samo uživam. Kak privilegij mi je bil dan!

Ljudje nam samo odsevajo vse, kar imamo v sebi. In vse imamo v sebi. Kaj je bolj dejavno? Kaj je bolj prevladujoče? Kje je naš fokus?

Ljubek sijoč pristen dan!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Življenje je lepo. Slediš svojemu srcu?