četrtek, 4. maj 2017

Boljše od dopusta!

Šla sva lepo ob poti navzdol po smučišču (zdaj travici...) in iskala naslednjega. Zakladek. Geocaching... Šlo je gladko. Najdeva približno lokacijo drugega. Namig je bil, da naj ne odpirava omarice. Seveda je že nekdo odprl omarico, pa si je potem prebral namig. Sin je takoj našel zaklad. Zanimivo je bilo. Jedla sva medvedke in prestice. Pila, se malo zalivala zraven. Se lovila. Žgečkala. 

Usedla sva se kar v travo, da sva si malo spočila. Malo fotografiranja. Pa še z druge strani… lep razgled. poudarjeno... Sin me je kar za nogo prijel in me zavrtel okoli… Moje najljubše raztrgane kavbojke! Ne, cele zelene bodo od trave! To ne gre dol. Sva se že smejala zraven… Posnetek je uspel. Zaklad je diagonalno dol. Pa ja! Sva že šla predaleč… mimo in sva morala nazaj po bregu hoditi. Kaka strmina, ej! Lani sva že šla iz spodnje strani in nisva mogla verjeti, kako daleč sva že prišla!?! To vse sva gor prehodila. Skoraj misija nemogoče…

Zrak je bil tako svež, lepo je sijalo sonce. Najhuje je bilo hoditi po strminah navzdol. Pritisk na kolena in prste na nogah. Zato je sin začel hoditi cikcak. Čez nekaj časa pa še jaz… Tu sem se upala s smučmi peljati? Kako!? Adijo pamet! Potem pa zagledava Pohorjet! Še prej pa sedežnico. Jaz bi se raje kar s sedežnico dol peljala, sani izgledajo malo nevarno. Divje. Preveč hitro! Sva že sedela na vsak svojih... Sin prvi. (Lani sem malo preveč zavirala. Baje…) Jaz pa za njim. Gledam, samo spustil je dol. Izginil v gozdu. Potem pa javijo, da se je nekdo ustavil v gozdu. Spet se ne bo mogel z vso hitrostjo dol spustiti… ker je imel ovire na sankališču…

Poslušam pogovor za sabo hčerke in očeta: »Reči teti, da ne bo preveč počasi vozila!«

Obrnila sem se nazaj in rekla: »Teta bo zelo zavirala in še bolj cvilila zraven!«

Potem pa jaz! Uh kako leti. Veter v laseh. Super. To bom zvozila? Najprej sem se držala z obema rokama za ročico za zaviranje. Potem pa z eno ob straneh, z eno pa sem upravljala hitrost. Sredi dvojnih ovinkov v gozdu sem se pri izhodu čisto ustavila. Morala sem se »zritati« ven. Super je bilo in še hitro sva bila dol. Sin je tudi bil navdušen! Greva se geocaching, pristaneva pa na adrenalinskem sankališču… Obožujem! V soboto 6. maja imajo petdeset odstotni popust, ker je uradna otvoritev sezone! Res priporočam! Noro doživetje...

Super divji adrenalinski dan! Love you all! Cmok! Cmok!




P.S.: Ko je vsak dan boljši od dopusta!!

Ni komentarjev:

Objavite komentar