Čarobno je občutiti ljubezen in vedeti, da sem vredna tega. Dopuščam možnost, da je to moja resnica. Vredna sem ljubezni. Točno zdaj. Točno takšna, kot sem. Brez izboljšav, popravkov ali nadgradenj.
Sprašujem se, če je res, da se veselim radostne rasti. Ali bi
raje kar po starem. Saj se spreminjam. Sproti vnašam popravke. Upiram pa se
spremembi, kako dolgo le lahko. Čutim, kot bi se kot kapljica za kapljico
nabirala v meni energija, reka. Potem pa samo sreče čez jez! Ali pa se loputa
na jezu odpre. Potem pa sem polno v spremembi. Lahko pa je nenadno. Nekaj me
prevzame in se z lahkoto podam najprej. Vseeno, kar je prav. Moje srce je
odprto, da se predam sproti. Spremembi. Ljubezni.
Mogoče si kdaj očitam, da sem predolgo odlašala zaradi svojih
strahov. Očitno sem se bala, da se bo kaj poslabšalo, če se spremenim. Kaj pa,
če bi danes in od zdaj naprej pričakovala, da je to vse sprememba na boljše!? Kaj
če bi pričakovala, da je moja prihodnost tako svetla, da me oslepi, če pogledam
v njo? (Kot bi rekla Oprah.)
Kaj pa če bi pričakovala, da bo prihodnost izjemna? Kaj pa, če
bo!? Prenesem več sreče. Prenesem več sprememb.
Odpiram se čudovitemu življenju.
Ljubek čaroben sijoč blažen dan poln božanskega obilja!
Sledi svojemu srcu in se predaj spremembi, ki te vabi naprej.
Sprememba na boljše je. Pričakuj najboljše!
Ni komentarjev:
Objavite komentar